Družino sestavljajo ljudje, ki so povezani s sorodstvom, zakonsko zvezo, registriranim partnerstvom, posvojitvijo ali tesno osebno vezjo. Mnogi ljudje štejejo za svojo družino tudi neporočene partnerje in partnerice. V Avstriji so pogoste oblike jedrna družina, enostarševska družina in sestavljena družina. Poleg njih obstajajo večgeneracijske družine, rejniške družine, posvojiteljske družine in trajne življenjske skupnosti. Družinsko življenje je običajno organizirano med lastnim gospodinjstvom in širšim sorodstvom. Stari starši, bratje in sestre ter drugi sorodniki pogosto pomagajo pri varstvu, negi, vsakdanjih opravilih ali posebnih dogodkih. Tipične odločitve zadevajo bivanje, denar, varstvo otrok, šolo, gospodinjska opravila in nego starejših sorodnikov. Jasni dogovori pomagajo pravično razdeliti odgovornosti. Pri določenih pravicah in dolžnostih je pomemben pravni odnos. Zakonska zveza, registrirano partnerstvo, starševstvo in posvojitev imajo lahko drugačne posledice kot neformalna življenjska skupnost. V Avstriji občine, zvezne dežele in različne svetovalne službe podpirajo družine pri socialnih, vzgojnih ali osebnih vprašanjih. Prve kontaktne točke so lahko občinski urad (Gemeindeamt), mestni magistrat (Magistrat), služba za otroke in mladino (Kinder- und Jugendhilfe) ali svetovalnica za družine (Familienberatungsstelle). Družina lahko nudi varnost, pripadnost in praktično pomoč. Hkrati lahko odvisnost, neenakomerna obremenitev in stara pričakovanja otežijo skupno življenje. Spoštovanje velja tudi znotraj družine. Nasilje, grožnje in močan nadzor niso običajne družinske dolžnosti, prizadete osebe pa lahko poiščejo podporo.
Družina v Avstriji
Družina ima lahko v Avstriji veliko oblik: starši z otroki, enostarševske družine, sestavljene družine, pari brez otrok in tesno povezani sorodniki. Pogosto nudi bližino in podporo, prinaša pa tudi dolžnosti, pričakovanja in konflikte. Odločilna ni le oblika družine, temveč tudi spoštljiv odnos med ljudmi.
VivAVia can make mistakes. Check important information.