Narava v Avstriji

Naravo Avstrije močno zaznamujejo Alpe. Poleg njih so tu gozdnati griči, kotline, kmetijske ravnine, rečne doline, jezera, barja in poplavne ravnice. Življenjski prostor zajema rastline, živali, glive, tla, vodo in podnebje. Ti deli so med seboj povezani, zato lahko sprememba na enem mestu vpliva na celoten naravni sistem. Gozdovi pokrivajo velik del države. So življenjski prostor, zadržujejo vodo in ogljik, dajejo les ter lahko naselja in prometne poti varujejo pred naravnimi nevarnostmi. Med pomembnimi vodami so Donava, številne manjše reke, potoki in jezera. Naravne brežine in poplavne ravnice so življenjski prostor mnogih vrst in lahko ob poplavah zadržijo vodo. Avstrija dragocene krajine in življenjske prostore varuje z različnimi vrstami zavarovanih območij. Mednje sodijo narodni parki, naravni parki, območja Natura 2000, naravovarstvena območja ter druge oblike, urejene s predpisi posameznih zveznih dežel, ki imajo različne cilje in pravila. Varstvo narave je v Avstriji razdeljeno med zvezo, zvezne dežele, občine, lastnike zemljišč in druge udeležence. Številna konkretna pravila določajo zvezne dežele, zato se lahko razlikujejo od kraja do kraja. Tudi obdelane površine so del avstrijske kulturne krajine. Planine, travniki, pašniki, njive in gozdovi so lahko bogati z vrstami, če so raba, nega in varstvo dobro usklajeni. Naravo obremenjujejo pozidava in poraba površin, razdrobljenost življenjskih prostorov, onesnaževanje, invazivne vrste in podnebne spremembe. Varstveni ukrepi lahko zmanjšajo škodo, toda izgubljena tla ali kompleksni življenjski prostori si pogosto le stežka v celoti opomorejo. Za obiskovalce so najpomembnejša osnovna pravila obzirnost, skrb za čistočo in upoštevanje lokalnih navodil. Pravila glede poti, dostopa, psov na povodcu in nabiranja se lahko razlikujejo glede na območje, letni čas in zvezno deželo.