Volitve na Hrvaškem

Volitve se na Hrvaškem imenujejo izbori. Volilnim upravičencem omogočajo, da s tajnim glasovanjem izberejo predstavnike ali funkcionarje po zakonsko določenih pravilih. Na parlamentarnih volitvah se izvolijo predstavniki v Hrvatski sabor. Volivci večinoma izbirajo med kandidatnimi listami, rezultati pa določijo politično razmerje, na podlagi katerega lahko vlada pridobi podporo parlamenta. Na predsedniških volitvah se neposredno izvoli predsednik republike. Če noben kandidat v prvem krogu ne dobi zahtevane podpore, je lahko razpisan drugi krog, v katerem se pomerita vodilna kandidata. Na lokalnih volitvah se izvolijo predstavniška telesa v občinah, mestih in županijah ter neposredno izvoljeni lokalni izvršni funkcionarji. Volivec lahko zato prejme več glasovnic za različne lokalne funkcije. Na volitvah v Evropski parlament se izvolijo hrvaški poslanci Evropskega parlamenta. Ti skupaj s poslanci, izvoljenimi v drugih državah EU, sodelujejo pri sprejemanju odločitev na ravni Evropske unije. Pred glasovanjem mora biti volilni upravičenec vpisan v ustrezno volilno evidenco in razporejen na volišče oziroma mora biti o njem kako drugače obveščen. Volišče se imenuje biračko mjesto. Za določene primere so lahko na voljo posebne ureditve glasovanja, vendar morajo volivci svoje možnosti preveriti pri uradnih virih. Na volišču volilni odbor preveri upravičenost in izroči ustrezne glasovnice. Volivec glasovnico označi zasebno, jo prepogne ali z njo ravna po navodilih ter jo odda v volilno skrinjico. Glasovi se preštejejo po uradnih pravilih, rezultati pa se zberejo na podlagi podatkov z volišč. Volilni organi, opazovalci, postopki za pritožbe in sodišča lahko pomagajo varovati zakonitost in neoporečnost postopka. Volitve državljanom omogočajo neposreden vpliv na javno vodstvo, vendar en glas ne more odločati o vseh poznejših odločitvah. Na dogajanje po volitvah vplivajo zastopanost, koalicije, pravna pooblastila, udeležba in nadaljnje sodelovanje javnosti.