Madžarščina na Madžarskem

Madžarščina spada v uralsko jezikovno družino. V daljnem sorodstvu je s finščino in estonščino, vendar se govorci teh jezikov med seboj običajno ne morejo razumeti. Madžarščina uporablja latinico z dodatnimi črkami in znamenji. Naglasna znamenja so pomembna, črkovne zveze, kot so cs, gy, ny, sz, ty in zs, pa predstavljajo samostojne glasove. Naglas običajno pade na prvi zlog besede. Zapis in izgovorjava sta razmeroma dosledna, vendar se je treba neznanih samoglasnikov in soglasnikov priučiti. Madžarščina tvori številne besede z dodajanjem končnic na osnovo. Te končnice lahko izražajo razmerja, ki jih angleščina pogosto izraža s predlogi; oblika številnih končnic je odvisna tudi od samoglasniške harmonije. Madžarščina pri običajnem zaimku za tretjo osebo nima slovničnega spola. Besedni red je prilagodljiv, vendar lahko premik besed v stavku spremeni poudarek in izpostavitev. Vljudnost vpliva na pozdrave, zaimke, imena in glagolske oblike. Tegezés je neformalno naslavljanje, magázás pa pogosta oblika formalnega naslavljanja; primerna izbira je odvisna od odnosa in okolja. Madžarska osebna imena se tradicionalno pišejo tako, da je najprej priimek, nato osebno ime. V mednarodnih okoliščinah Madžari lahko vrstni red obrnejo, zato morajo biti polja v obrazcih jasno označena. Jeziki narodnih manjšin in skupnosti, med njimi romščina, nemščina, slovaščina, hrvaščina, romunščina, srbščina in drugi, so del jezikovnega življenja na Madžarskem. Uporabljajo se tudi znakovni jezik in jeziki novejših priseljencev. Angleščina in drugi tuji jeziki lahko ponekod pomagajo, vendar to ni zagotovljeno. Jasno govorjenje, potrpežljivost, pisne informacije in prevajalska podpora lahko preprečijo nesporazume.