Kazensko pravo v Avstriji

Avstrijsko kazensko pravo razlikuje med pravili o kaznivih dejanjih in kaznih ter pravili o kazenskem postopku. Osrednje določbe o kaznivih dejanjih so v Kazenskem zakoniku (Strafgesetzbuch), poleg njih pa veljajo tudi posebni kazenski predpisi. Kaznivo je samo ravnanje, ki ga določa zakon in ga je mogoče pripisati zadevni osebi. Glede na dejanje so lahko odločilni naklep, malomarnost, razlogi za izključitev protipravnosti in osebna odgovornost. Kazenski postopek se lahko začne na podlagi prijave, policijskih ugotovitev ali drugih informacij. Kriminalistična policija praviloma preiskuje pod vodstvom državnega tožilstva, ki odloča o nadaljnjem poteku postopka. Oseba ni kriva zgolj zato, ker je osumljena. Lahko molči, si zagotovi zagovornika in mora biti obveščena o bistvenih očitkih in svojih pravicah. Žrtve imajo lahko v postopku lastne pravice. Glede na okoliščine vključujejo obveščanje, zaščito, spremljanje in možnost uveljavljanja nekaterih zahtevkov, nastalih zaradi kaznivega dejanja. Vsaka preiskava ne vodi v glavno obravnavo. Med možnimi izidi so ustavitev postopka, zaključek z odklonom kazenskega pregona ali vložitev obtožnice pri pristojnem kazenskem sodišču. Odklon kazenskega pregona je lahko pod določenimi pogoji način zaključka kazenskega postopka brez običajne obsodbe. Lahko vključuje pogoje ali obveznosti in je mogoča, kadar to dopuščajo ustrezne pravne in dejanske okoliščine. Na glavni obravnavi sodišče presodi dokaze in krivdo. Pravna sredstva omogočajo preverjanje nekaterih odločitev, ne nadomestijo pa pravočasne obrambe in skrbnega dokumentiranja.