Priseljevanje v Avstrijo

V Avstriji se pogosto uporabljajo izrazi pravo tujcev, pravo prebivanja in pravo naselitve. Sistem razlikuje med kratkim vstopom, daljšim prebivanjem, trajno naselitvijo in mednarodno zaščito. Za državljanke in državljane Evropske unije ter nekatere njihove družinske člane veljajo pravila prostega gibanja po pravu Unije. Praviloma ne potrebujejo istega dovoljenja za prebivanje kot državljani tretjih držav, vendar morajo glede na trajanje prebivanja upoštevati pogoje in formalnosti. Državljani tretjih držav za daljše prebivanje praviloma potrebujejo ustrezno dovoljenje za prebivanje. Namen je lahko na primer zaposlitev, študij, združitev družine ali druga zakonsko predvidena oblika. Rdeče-belo-rdeča karta (Rot-Weiß-Rot-Karte) je avstrijsko poimenovanje za določene oblike priseljevanja kvalificiranih delavcev. Pravica do prebivanja in dovoljenje za delo sta lahko povezana ter sprva vezana na določene pogoje. Vizum in dovoljenje za prebivanje imata različni vlogi. Vizum se nanaša predvsem na vstop ali časovno omejeno prebivanje, dovoljenje za prebivanje pa omogoča daljše prebivanje za določen namen. Azil ni običajna pot za priseljevanje zaradi dela ali družine. V postopku za zaščito se preveri, ali oseba zaradi preganjanja ali drugih resnih nevarnosti potrebuje mednarodno zaščito. V običajnih postopkih so potrebna dokazila o identiteti, potne listine in dokazila o namenu prebivanja. Glede na primer so lahko pomembni tudi nastanitev, sredstva za preživljanje, zavarovanje, družinske vezi ali kvalifikacije. Pravica do prebivanja ne dovoljuje samodejno vsake zaposlitve in je pogosto vezana na pogoje. Načrtovanje vnaprej je pomembno, saj imajo lahko izbira napačnega postopka ali zamuda pri podaljšanju resne posledice.