Tradicije v Avstriji

Tradicije so navade in načini izražanja, ki se prenašajo skozi daljše obdobje. Pripadajo lahko družini, kraju, verski skupnosti, poklicu ali regiji. Letni cikel močno zaznamuje številne avstrijske običaje. Advent, božič, pust, velika noč, zahvalni prazniki ob žetvi in krajevne prireditve se glede na regijo in družino praznujejo različno. Cerkveni prazniki in druge vaške prireditve pogosto povezujejo verske priložnosti z glasbo, hrano, stojnicami in druženjem. Danes se jih lahko udeležujejo tudi ljudje brez verske pripadnosti. Kmetijske tradicije, kot so odhod živine na planine, vrnitev živine s planin in prazniki žetve, so povezane z delom in letnim časom. Javne predstavitve pa včasih pokažejo le praznični izsek dejanskega delovnega življenja. Tradicionalna oblačila so regionalno zaznamovane oblike oblačenja; mednje lahko spadata ženska tradicionalna obleka (Dirndl) in usnjene hlače (Lederhose). Kroji, priložnosti in pomen se razlikujejo, poleg tega tradicionalnih oblačil ne nosi vsakdo v Avstriji. Godbe, pevski zbori, strelska društva, gasilska društva in druga društva marsikje soustvarjajo praznike in običaje. Prostovoljno delo je pri tem pogosto pomembnejše od samega vidnega prazničnega dne. Tudi jedi in rokodelstvo ohranjajo znanje. Recepti, načini peke, rezbarstvo, tekstilne tehnike in okraševanje se spreminjajo, ko se dodajo nove sestavine, orodja in zamisli. Tradicije niso samodejno stare, nespremenjene ali prijetne za vse. Lahko na novo nastanejo, se gospodarsko tržijo ali pa jih je treba kritično preveriti zaradi izključevanja, predstav o vlogah in problematičnih prikazov. Živi običaji omogočajo sodelovanje, spreminjanje in spoštljiva vprašanja. Njihova vrednost ni le v domnevno čistem izvoru, temveč tudi v današnjem pomenu za skupnost.