Umetnost na Hrvaškem

Umetnost na Hrvaškem obsega predmete, stavbe, podobe, nastope in medije, ustvarjene v številnih zgodovinskih obdobjih. Ni je mogoče skrčiti na en sam nacionalni slog. Antični ostanki in srednjeveške cerkve ohranjajo mozaike, kamnoseške rezbarije, rokopise in sakralne predmete. V obalnih mestih so posebej vidne plasti romanske, gotske, renesančne in baročne dediščine. Tudi severna in celinska območja so razvila bogato arhitekturno in umetniško tradicijo. Na ustvarjanje so vplivali naročila za verske ustanove, aristokratski meceni, rast mest in obrtne delavnice. Sodobni hrvaški umetniki so se odzivali na evropska gibanja in hkrati na lokalno družbo ter politiko. Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, plakati in uporabne umetnosti so postali pomembna področja eksperimentiranja. Hrvaška naivna umetnost je priznana oblika, povezana s samouškimi umetniki in značilnimi podobami podeželja. Je en del hrvaške umetnosti, ne pa njena celotna podoba. Sodobna umetnost lahko uporablja instalacije, video, fotografijo, performans, digitalna orodja ali družbeno sodelovanje. Njen pomen je včasih odprt in je lahko odvisen od kraja, kjer je predstavljena. Tradicionalne obrti vključujejo izdelke iz tekstila, čipke, lesa, keramike, kamna in kovine ter okrasne predmete. Obrtni izdelek je lahko uporaben, umetniški, komercialen, obreden ali hkrati vse to. Z umetnostjo se srečujemo v muzejih in galerijah, pa tudi na ulicah, v cerkvah, na festivalih, v kinih, delavnicah in domovih. Javno financiranje, zasebno ustvarjanje, turizem, izobraževanje in lokalna združenja podpirajo različne dele kulturnega življenja. Umetnost prinaša lepoto, spomin, kritiko, identiteto in skupno izkušnjo. Dostop je še vedno lahko omejen zaradi oddaljenosti, stroškov, jezika, invalidnosti ali nepoznanih kulturnih pravil.