Religija na Hrvaškem

Rimskokatolištvo je največja in najbolj vidna verska tradicija na Hrvaškem. Cerkve, godovi svetnikov, romanja in krščanski prazniki so vplivali na krajevne koledarje in kulturno krajino. Nekaterim ljudem vera usmerja bogoslužje, etiko, družinsko življenje in pomoč skupnosti. Drugi se verskih običajev udeležujejo predvsem zaradi družinske pripadnosti ali kulturne tradicije. Pravoslavne krščanske skupnosti so pomemben del verske zgodovine in sedanjosti Hrvaške. Srbska pravoslavna dediščina je posebej pomembna v nekaterih skupnostih in pokrajinah. V hrvaško družbo sodijo tudi muslimanske, judovske, protestantske in druge verske skupnosti. Njihova zgodovina, ustanove in vidnost se razlikujejo od kraja do kraja. Veliko prebivalcev je sekularnih, negotovih glede vere, zasebno duhovnih ali nereligioznih. Ime, družinsko ozadje ali narodnost posameznika ne razkrivajo zanesljivo njegovih osebnih prepričanj. Verski obredi lahko zaznamujejo krst, poroko, smrt, godove in druge življenjske dogodke. Družine lahko na različne načine združujejo formalno vero, krajevno tradicijo in osebne odločitve. Sakralni prostori so hkrati sveti kraji ter pomembna arhitekturna in umetniška dela. Obiskovalci naj spoštujejo bogoslužje, pričakovanja glede oblačenja, pravila fotografiranja in območja, ki niso odprta za turiste. Religija lahko podpira občutek pripadnosti, dobrodelnost, glasbo, dediščino in medsebojno skrb. Lahko pa postane občutljiva tema, kadar je povezana s politiko, spomini na vojno, identiteto ali izključevanjem. Svoboda veroizpovedi vključuje pravico do prakticiranja vere, spremembe prepričanja ali življenja brez vere. Spoštljivo sobivanje zahteva, da ljudem dovolimo, da sami opišejo svoja prepričanja.