Okolje na Hrvaškem

V hrvaščini izraz okolje (okoliš) pomeni okolje okoli ljudi in drugih živih bitij. Vključuje naravne sisteme ter mesta, ceste, kmetije, tovarne in storitve, ki jih ustvarja človek. Varstvo okolja (zaštita okoliša) si prizadeva preprečevati škodo in odgovorno uporabljati vire. Državni in lokalni organi si delijo naloge, kot so načrtovanje, spremljanje, inšpekcijski nadzor, ravnanje z odpadki in obveščanje javnosti. Odpadki so eden najbolj vidnih delov sistema. Gospodinjstva se običajno srečujejo z ločenim zbiranjem materialov, kot so papir, embalaža, steklo, biološki odpadki in mešani odpadki, vendar se razpoložljivi zabojniki in način zbiranja razlikujejo med občinami. Čista voda je na Hrvaškem še posebej pomembna, ker so reke, jezera, podtalnica, mokrišča, otoki in Jadransko morje tesno povezani. Na kakovost vode lahko vplivajo odpadne vode, smeti, kmetijstvo, ladijski promet, turizem in gradnja. Na kakovost zraka vplivajo promet, ogrevanje gospodinjstev, industrija, vreme in sezonske razmere. Tudi hrup in umetna svetloba sta okoljska problema, zlasti v bližini prometnih cest, območij zabave, pristanišč in gradbišč. Podnebne spremembe lahko povečajo vročino, sušo, nevarnost požarov v naravi, močno deževje, poplave in pritisk na obalna območja. Hrvaška zato potrebuje tako blaženje, ki zmanjšuje škodljive izpuste, kot prilagajanje, ki skupnosti pripravlja na neizogibne učinke. Prebivalci lahko pomagajo tako, da preprečujejo nastajanje odpadkov, varčujejo z vodo in energijo, izbirajo prevoz z manjšim vplivom na okolje ter resno onesnaževanje prijavijo pristojni lokalni službi. Čiščenja v skupnosti in okoljske skupine ponujajo dodatne možnosti za sodelovanje. Okoljsko ukrepanje ima omejitve, saj se infrastruktura, geografija, javno financiranje, izvajanje predpisov in lokalne navade razlikujejo. Posamezne odločitve imajo največji učinek, kadar podpirajo učinkovite javne sisteme in odgovorno ravnanje podjetij.