Šolanje v Italiji

Italijanski šolski sistem se začne s storitvami za majhne otroke in vrtcem scuola dell’infanzia. Vrtec podpira razvoj in pripravo na šolo, vendar se razlikuje od obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Scuola primaria je osnovna šola. S širokim skupnim učnim načrtom gradi temelje znanja italijanščine, matematike, naravoslovja, zgodovine, geografije, umetnosti, športne vzgoje in drugih področij. Scuola secondaria di primo grado je nižja srednja šola. Učenci nadaljujejo skupno splošno izobraževanje in zaključijo to stopnjo, preden se vpišejo v bolj specializirano višjo smer. Višja srednja šola se imenuje scuola secondaria di secondo grado. Njene glavne oblike so licei, istituti tecnici in istituti professionali; vsaka ponuja drugačno razmerje med splošnim, teoretičnim, tehničnim in praktičnim učenjem. Liceo ponuja izrazito akademski program z določeno usmeritvijo. Istituto tecnico povezuje splošne predmete s tehničnimi in ekonomskimi področji, istituto professionale pa je bolj usmerjen v poklicno in praktično učenje. Regionalna poklicna pot Istruzione e Formazione Professionale oziroma IeFP je še ena možnost. Povezana je z regionalnimi sistemi usposabljanja in je ne smemo obravnavati zgolj kot drugo ime za državno višjo srednjo šolo. Ocenjevanje poteka z razrednim delom, testi, učiteljsko oceno in izpiti ob pomembnih prehodih. Šole o napredku obveščajo prek poročil in sestankov, družine pa imajo običajno dejavno vlogo. Javne šole so osrednji del sistema, obstajajo pa tudi priznane nedržavne šole. Jezik poučevanja, lokalne storitve, urniki in oblike podpore se lahko razlikujejo, zlasti na avtonomnih območjih in v večjezičnih skupnostih. Šolanje omogoča družbeni razvoj, pridobitev kvalifikacij ter pot do dela ali nadaljnjega izobraževanja. Družina naj najprej ugotovi ustrezno stopnjo šolanja, razume lokalni vpisni postopek in realno primerja izobraževalne poti.